Job 11

11. Poglavje

1 Potem je odgovoril Cofár Naámčan in rekel: 2 „Mar ne bo množica besed odgovorjena? Mar naj bo mož poln ^{▼▼poln…: hebr. ustnic.} govora opravičen? 3 Mar naj tvoje ^{▼▼tvoje…: ali, tvoji naklepi.} laži naredijo možem, da molčijo? In ko zasmehuješ ali te noben človek ne bo osramotil? 4 Kajti rekel si: ‚Moj nauk je čist in jaz sem čist v tvojih očeh.‘ 5 Toda oh, da bi Bog spregovoril in zoper tebe odprl svoje ustnice 6 in da bi ti pokazal skrivnosti modrosti, da so dvojne temu kar je! Vedi torej, da Bog od tebe terja manj kakor zasluži tvoja krivičnost.

7 Mar lahko z iskanjem najdeš Boga? Mar lahko do popolnosti spoznaš Vsemogočnega? 8 To je ^{▼▼To je…: hebr. To so višine neba.} tako visoko kakor nebo. Kaj lahko storiš? Globlje kakor pekel. Kaj lahko spoznaš? 9 § Njegova mera je daljša kakor zemlja in širša kakor morje. 10 Če odseka ^{▼▼odseka: ali, naredi spremembo.} in zapre ali zbere skupaj, kdo ga potem lahko ovira? ^{▼▼ovira…: hebr. odvrne.} 11 Kajti pozna praznoglave ljudi. Tudi zlobnost vidi. Mar ne bo potem to preudaril? 12 Kajti praznoglav ^{▼▼praznoglav: hebr. prazen.} človek bi bil moder, čeprav bi bil človek podoben divjemu osličjem žrebetu.

13 Če pripraviš svoje srce in svoje roke iztegneš k njemu, 14 če je krivičnost v tvoji roki, jo odloži daleč proč in naj zlobnost ne prebiva v tvojih šotorih. 15 Kajti potem boš povzdignil svoj obraz brez madeža. Da, neomajen boš in se ne boš bal, 16 ker boš pozabil svojo bedo in se jo boš spominjal kakor vode, ki tečejo mimo, 17 in tvoja starost bo ^{▼▼bo…: hebr. vstane zgoraj.} jasnejša kakor opoldan, svetil boš naprej, ti boš kakor jutro. 18 Ti boš varen, ker je upanje. Da, kopal boš okoli sebe in svoj počitek si boš vzel v varnosti. 19 ^h § Tudi ulegel se boš in nihče te ne bo strašil. Da, mnogi te ^{▼▼te…: hebr. bodo rotili tvoj obraz.} bodo obžalovali. 20 Toda oči zlobnih bodo odpovedale in ne ^{▼▼ne…: hebr. pobeg bo izginil pred njimi.} bodo pobegnili in njihovo ^k upanje bo kakor izročitev ^{▼▼izročitev…: ali, piš diha.} duha.“